ZAPUŠČINA LJUBEZNI

Danes se mnogi pogovarjajo o mirni združitvi. Jaz sem o tem govoril že takrat, ko si ljudje niso niti upali izgovoriti besedne zveze mirna združitev, ker so se bali kršitve protikomunističnega zakona in zakona državne varnosti. Ko me danes ljudje sprašujejo o združitvi, jim zmeraj povem enako: „Če bi Južni Korejci imeli Severno Korejo raje kot Južno in bi Severni Korejci imeli raje Južno Korejo kot Severno, bi se lahko združili že danes.“

Leta 1991 sem odpotoval v Severno Korejo na srečanje z vodjo Kimom in pri tem tvegal življenje, a je moja ljubezen premagala vse prepreke. Z njim sem se dogovoril o čezmejnih srečanjih ločenih družin, o gospodarskem sodelovanju med Severom in Jugom, o turističnem razvoju gore Kumgang, o denuklearizaciji Korejskega polotoka in o srečanju na vrhu obeh Korej. Nihče ni verjel, da bo antikomunistu uspelo priti v komunistično trdnjavo in odpreti vrata združitvi, a sem presenetil cel svet.

„Sever in Jug se morata združiti,“ sem dejal, „a puške in meči nas ne bodo poenotili. Nasilje ne bo združilo Korejskega polotoka. Niti korejska vojna ni prinesla miru. Kdor misli, da bo vojna nekaj rešila, je nespameten. Združitve ne bo prinesla niti severnokorejska ideologija džuče. Kaj nam ostane? Svetu ne vlada le človek. Ker obstaja Bog, potrebujemo njegovo pomoč. Tudi v težkih razmerah, kot so vojne, Bog vodi svojo previdnost. Ker je v središču ideologije džuče človek, združitev na ta način ni mogoča.“

„Našo domovino lahko združi le bogizem (Godism),“ sem nadaljeval. „Bog nas varuje in prihaja čas naše združitve. Združitev nam je usojena; to je naloga, ki jo moramo čimprej izpolniti. Če nam to ne bo uspelo, bomo večno stali sklonjenih glav pred našimi predniki in potomci.“

Plakat:
Leta 1991sta zakonca Moon prvič po 40 letih obiskala svojo rodno pokrajino v današnji Severni Koreji. Stojita pred rojstno hišo očeta Moona sredi riževih polj. Srečala sta se ne le z njegovimi sorodniki, ampak tudi z voditeljem Kim Il-sungom – kar ni bilo preprosto – in se z njim pogovarjala o mirni združitvi Korejskega polotoka.

„Črto, ki deli Severno in Južno Korejo, so zarisali ljudje. Dežela je lahko na tak način razdeljena, ne pa tudi njeni ljudje. Da ne moremo drug drugega pozabiti in da drug po drugem hrepenimo celo po več kot petdesetih letih ločenosti, kaže na to, da smo eno ljudstvo.“ „Končati moramo delitev med Severno in Južno Korejo, da bi lahko imeli mir. Samo takrat, ko bomo najprej dosegli mirno združitev in ponovno vzpostavili našo neodvisnost, lahko prinesemo mir tudi svetu.“
Rev. Sun Myung Moon, "Živim za svetovni mir"